Bolane zvezde
in včerajšnje rane
me počasi dajejo iz kože.
Ne jem več.... Skrivam se...
Otresel sem se preteklosti.
Vendar tvoj vonj še vedno polni moje sanje.
V beton narišem izhodno strategijo,
potok zate nosi poljub.
Potuje po mrzlih žilah,
s svetlobno hitrostjo.
Beračim na prazni ulici,
vdihavam vakuum.
Rad bi božal tvoje lase, a vsakič,
ko zaplavam med njimi,
se znajdem v plazu,
v poplavi,
v potresu,
v srčnem napadu,
v ciklonu poljubov...
In zgubim sled.
Rad bi šel v kino,
a nočem iti sam.
Pa čeprav so vsi filmi žalostni.