Utripajoč,
Tvoja pisava se spreminja v neon,
bleščeče sanje.

Izza dreves,
pod papirnate lučke
in srečne konce.

Z vžigalnikom si svetim
in obračam kamne.

Ne.

Ne, jih ne.

Le včasih se spomnim
in moje lažnivo, prevarantsko srce
me odnese na obalo
strupenega morja.
Na počitnice, ki si jih nihče ne želi.
Last fucking minute?
Bolj kot forever ever.
Večno prekletstvo: Dvomim v vsa svoja dejanja. Tudi v to.