v ogledalu je nekdo drug,
mlajši.
njegove oči govorijo drugo zgodbo.

še enkrat si svoje pomanem,
v upanju, da me tokrat pričakat bolj znan obraz.
tisti stari, bradati stvor,
ki me v ogledalih navadno spremlja.
raze na njegovem obrazu, brazgotine...
vsaka nosi svoje spomine.
vsakič, ko ga zagledam,
mi srce odreveni.
za kratek trenutek, od šoka preneha.
takrat se moje misli zbistrijo
in razumem,
zakaj se vse ruši okrog mene
in kdo je kriv.